Volando sulle Note
.:: Letajoč z notami ::.
Glasbeni potopisi Furlanije Julijske Krajine
(izdaja: Deželno podjetje za turistično promocijo)

Skladbo "AQUILA" (OREL), glasbeno sled pripovedovanja, je sestavil Gianluca Pinto

 

Gianluca Pinto, rojen v Gorici leta 1971, prične pot glasbenega študija s klavirjem. Pogosto nastopa z funky in pop rock skupinami iz okolice na kulturnih shodih predstavljajoč skladbe, ki jih sam komponira.

Pri šestnajstih letih prične študirati klasično kitaro na Goriškem glasbenem zavodu pod vodstvom profesorja Giorgia Tortore in nastopa v mnogovrstnih formacijah (solo kitara, duo s flavto ali violino, jazz kvintet) po Italiji in v tujini ter se udeleži tudi nekaterih televizijskih oddaj. Kot samouk se bo odlično diplomiral poleti 1997 na konservatoriju Adrija.

Ko mu je dvajset let vstopi v orkester kitar "Mesto Gorica" v vlogi stalnega solista. V to obdobje segajo njegovi prvi koncerti ter prvo snemanje. Polega tega, zmaga nekatere mednarodne natečaje, bodisi kot solist kot v drugih skupinah.

Njegova kulturna izobražba (jazz in pop-rok) ga sili h iskanju nečesa, ki ni le skopo izvajanje klasičnih avtorjev. Ko spozna glasbo Rolanda Dyensa odkrije tudi svojo glasbeno pot ter se začne posvečati aranžiranju in komponiranju. Spiše aranžmaje (za kitaro, orkester in kvintet) tem, ki izhajajo iz zvočnih sledi filmov ali iz jazz repertorija.

Leta 1995 ustanovi kvartet "Fandango", skupino za katero bo sestavil nekatera izvirna dela, med katerimi "Hommage à Roland Dyens" (V čast Rolandu Dyensu) in "Quando nevica a Trieste" (Ko v Trstu sneži).

Po razpadu glasbene skupine sledi njegovo komponiranje vedno bolj pop glasbi in teži h iskanju novega, značilnega jezika kitare.
Z združenjem C.S.C.I. zasnova v Gorici projekt SQUARCI (Odlomki), pri katerem sodeluje tudi goriška Pokrajina.
Leta 1996 spozna Rolanda Dyensa, kateri, ko ga sliši igrati, ga povabi v Pariz na izpopolnjevanje tehnik kompozicije in aranžiranja.

Sestavil je zvočno sled gledališke predstave "COMME TU VEUX" znanega sirskega režiserja Walida Kowatlija (premiero so izvedli v gledališču Sorbone v Parizu), kateri je prejel srebrno medaljo Predsednika Republike Italije (Oskar Luigi Scalfaro).

Objava pintovih del je privedla do spoznanja njegovega stila v monogih državah (Franciji, Kanadi, Združenih državah, Angliji, Jugoslaviji) kjer je dobil pohvalo kritike.

V tem obdobju prične, poleg nastopanja, z aranžiranjem pri več studijih.

Leta 2ooo začne sodelovati s slavnim harfistom Andrejem Pozzolijem, s katerim ustanovi duo, ki je aktiven še dandanes.
Po vrnitvi v Italijo se ukvarja bodisi s komponiranjem - aranžiranjem kot s turniranjem v snemalnem študiju.

Spisal je aranžma godal za zgoščenko Luke Ferarrija.

Sestavil je skladbo, ki je zvočno opisna sled zgoščenke Dežele Furlanije Julijske Krajine, na podlagi katere Mikele Placido pripoveduje in predstavlja Deželo samo.

Leta 2oo3 je bil imenovan v vlogo direktorja Goriškega glasbenega zavoda. V istem obdobju je opravljal funkijo podpredsednika Orkestra za mlade "Alpe Adrija"

"Sonatino pop" so izbrali za obvezni program evropskega natečaja klasične kitare "Enriko Mercatali" v kategoriji koncertantov (leto 2oo4).